Poskusni model magnetnih podatkovnih nosilcev

Magnetno shranjevanje podatkov? Mnogi najprej pomislijo na trakove in diskete v prvih računalnikih. A ti so že dolgo zastareli. Danes uporabljamo USB-ključke in pomnilniške čipe. Čisto prav. Vendar še vedno obstaja veliko magnetnih nosilcev podatkov, nekateri so v vsakem domu:

• avdio- in videokasete
• trdi diski v računalniku
• podatkovni trakovi na bančnih karticah in parkirnih listkih
• varnostne etikete na CD-jih ali DVD-jih iz knjižnice

Številni podatkovni strokovnjaki celo trdijo, da bosta življenjski dobi podatkovnih trakov in trdih diskov znatno presegli življenjsko dobo doma zapisanih CD-jev in DVD-jev.

Zato se splača magnetnemu shranjevanju podatkov nameniti nekaj minut. Kako pravzaprav deluje?

Ko sem prvič držal v rokah "Flux-Detektor" podjetja SUPERMAGNETE, sem takoj dobil idejo, da bi z njim na igriv način ponazoril magnetno zapisovanje in brisanje.

Material za poskus:

• 1 Flux-Detektor (Laminirani detektor toka ali Majhen detektor fluksa)
• 1 disk magnet (S-15-08-N)
• 1 tesarski žebelj kot pisalo/gumica za brisanje

Potek modelnega poskusa: Magnet pritrdimo na glavo žeblja. Flux-Detektor Laminirani detektor toka je za zaščito pred praskami že prekrit s folijo, tip Majhen detektor fluksa pa je priporočljivo položiti pod folijo in na bel list papirja. Z ostrino žeblja na detektor pišemo podatke (znake, besede ...). Najbolj berljivi so pri bočni osvetlitvi (glejte sliko). Napisani podatki ostanejo dobro berljivi tudi po odstranitvi žeblja. Mehanske vibracije na berljivost sploh ne vplivajo. Podatke izbrišemo z žebljem, ki ga plosko potegnemo preko folije.

Zakaj poskus z modelom?

Modeli pomagajo pri razumevanju, čeprav nikoli niso povsem enaki resničnosti.

Tako tudi tukaj:

• Za opis uporabljamo trajni magnet. V tehniki to vlogo prevzame majhen elektromagnet, katerega jakost polja je tudi spremenljiva.
• V poskusu folija miruje, premika se pisalni magnet. V tehniki je obratno.
• Podatki na flux-foliji so za nas ljudi berljivi. Na zvočnih ali videotrakovih ter na trdih diskih pa se pri zapisovanju na novo uredijo le mikroskopsko majhna območja, pri brisanju pa se popolnoma razkroji njihova ureditev. Za nas podatki niso berljivi niti pod elektronskim mikroskopom (glejte sliko 2).
• Mi beremo z očmi in možgani. "Bralne glave" v tehniki so elektromagneti, v katerih magnetno polje, ki se giblje mimo njih, inducira napetost (z indukcijo – kot pri dinamu na kolesu).
• Flux-folija vsebuje v gel vlite, gibljive delce niklja, ki glede na razporeditev različno odbijajo vpadno svetlobo. Magnetni nosilci podatkov v tehniki vsebujejo prilepljene delce železa ali kromniklja, na katerih se magnetna območja (t. i. Weissovi predeli) na novo razporejajo.

Morda kdaj presenetite svoj krog prijateljev s tem preprostim poskusom in svojim naravoslovnim znanjem ...

Več slik na to temo najdete na strani iz učbenika za glavno šolo in razširjeno realno šolo v Baden-Württembergu, ki jo lahko tukaj brezplačno prenesete z dovoljenjem založbe Cornelsen.

Navedba vira učbenika: Heepmann, Bernd idr.: Materija - Narava - Tehnika, zvezek 6. ISBN 978-3-06-085040-2 © 2008 Cornelsen Verlag, Berlin.