• Približno 210 000 naročil na leto
  • Več kot 37 mio. magnetov na zalogi

Zgodovina magnetov

Zgodovina magnetov se začne že v stoletjih pred našim štetjem. Danes si brez magnetov skoraj ne moremo predstavljati življenja. Magneti so priljubljeni okrasni izdelki, praktični pomočniki v delavnici in v skladišču ter nepogrešljivi v elektroindustriji. Toda kako se je razvijala zgodovina magnetizma in magnetov? Tu odgovarjamo na najpogostejša vprašanja in pokažemo, kako so se magneti skozi stoletja razvijali.
Kazalo vsebine

Pregled zgodovine magnetov

Zgodovina magnetov je zelo zapletena, zato tukaj navajamo le najpomembnejše mejnike.

Naravoslovni filozof Tales iz Mileta je okoli leta 600 pr. n. št. odkril magnetne kamne.

600 pr. n. št.: Odkritje

V Grčiji naravoslovni filozof Tales iz Mileta v svojih spisih prvi opiše privlačne sile magnetov.

Natančnejše informacije o odkritju magnetov najdete pri vprašanju Kdo je odkril prvi magnet?.


Hipokrat s Kosa je bil prvi zdravilec, ki je uporabljal magnete.
Hipokrat s Kosa

460–370 pr. n. št.: Zdravilni učinki magnetov

Magnetom so že od začetka pripisovali zdravilne učinke. Antični zdravniki so menili, da lahko magneti iz človeškega telesa izvlečejo bolezni. Na to idejo so prišli, ker je magnetno polje magnetov lahko tudi skozi les še vedno privlačilo predmete iz železa. Prvi znani zdravilec, ki je uporabljal magnete, je bil Hipokrat s Kosa, ki je živel med letoma 460 in 370 pred našim štetjem. Do danes pa zdravilnih učinkov magnetov ni bilo mogoče znanstveno dokazati. Več o temi izveste na naši strani s pogostimi vprašanji Ali lahko magnete uporabim za nakit?.
Kljub temu imajo magneti pomembno vlogo v zgodovini medicine. V sodobni medicini so magneti na primer v napravah za MRI in drugih aplikacijah.




Prvi kompas iz Kitajske sprva ni služil za navigacijo.

2. stol. pr. n. št.: Prvi starodavni kitajski kompas

Že v starodavni Kitajski so Kitajci izkoriščali magnetizem. Pri iskanju žada so uporabljali nekakšen kompas, da so našli pot iz gorovja nazaj domov. Igelca starodavnega kitajskega kompasa iz 2. stoletja pred Kristusom je bila takrat žlička iz magnetita, ki je kazala proti jugu. Ustrezno je ta kompas nosil ime "Si'nan", kar pomeni "kazati južno smer". To žličko so položili na ploščo z znaki. S pomočjo tega prastarega kompasa so na Kitajskem prerokovali prihodnost, po njem usmerjali stavbe in ga uporabljali pri učenjih feng šuja. Kasneje so pri "južniku" namesto žličke uporabljali tudi figuro ribe ali želve. Ta različica kompasa pa je bila preveč nenatančna, da bi z njo lahko navigirali.

Če želite izvedeti več o kompasu, sta za vas spodaj zanimivi vprašanji Kdaj je bil kompas izumljen? in Kaj poravna kompasno iglo?.


William Gilbert je odkril, da je Zemlja sama magnet.

1600: Zemeljski magnetizem in nastanek elektrike

Dolgo so obstajale tri hipoteze o tem, kako nastane magnetizem. Nekateri učenjaki so menili, da imajo nekateri predmeti na zemeljski površini privlačen učinek na magnetne kamne, drugi so verjeli v nebeški izvor, spet tretji pa so zagovarjali, da je magneten samo magnetni kamen. Leta 1600 je zdravnik William Gilbert (1544–1603) postavil hipotezo, da je celotna Zemlja sama po sebi magnet. To je bilo nato mogoče dokazati tudi z modelnimi poskusi.

Razvoj magnetov in elektrike
Zgodovina magnetizma in elektrike sta tesno povezani. Električni naboj je bil odkrit, ko je Tales iz Mileta leta 600 pred našim štetjem podrsal jantar ob kožuh in so bile zato peresca privlačene. Kajti z drgnjenjem se je jantar električno nabral. Vendar si Tales iz Mileta tega učinka še ni znal razložiti. To je okoli leta 1600, skoraj 2000 let po Talesu iz Mileta, dopolnil William Gilbert. Ta je ta učinek poimenoval "electric". Ker se jantar v grščini imenuje "élektron", je tukaj mogoče pokazati povezavo z nastankom izraza.


Prvi umetni magnet je bil kompozitni magnet.

1730: Prvi umetni magnet – sestavljeni magneti

Do 17. stoletja so bili naravni magneti, magnetitni kamni, edini vir magnetizma. O umetnih magnetih so prvič poročali leta 1730. Servington Savery je pri svojih poskusih dobil idejo, da bi magnetne jeklene igle povezal skupaj. S povezovanjem je nastal tako imenovani sestavljeni magnet. Pri tem je odkril, da je magnetna sila prisotna še po šestih mesecih. Rodil se je trajni magnet. Poleg tega je ugotovil, da lahko dva magnetna pola, če sta med seboj povezana, zadržita petkrat večjo težo, kot če delujeta vsak zase. Ta pojav deluje tudi pri Podkvasti magnet.


Françoisu Aragotu je z žicami pod napetostjo uspelo magnetizirati železo.

1825: Razvijejo prvi elektromagnet

Elektromagneti temeljijo na odkritju Françoisa Araga (1786–1853). Z žicami, po katerih je tekel električni tok, mu je uspelo magnetizirati bližnje železo. Anglež William Sturgon (1783–1850) je razvil prvi elektromagnet v obliki podkve, tako da je okoli železne sponke ovil bakreno žico. Ko je po bakrenih žicah tekel tok, je magnet lahko dvigal težke železne tovore. Ko je bil tok izklopljen, so tovori z magneta spet odpadli. Do leta 1830 so takšni električni podkvasti magneti lahko dvigovali tovore, težke do 500 kg.




S štirimi Maxwellovimi enačbami se izračunavajo električni in magnetni učinki elektromagnetizma.

1864: Maxwellove enačbe

Fizik James Clerk Maxwell je leta 1864 revolucionarno spremenil fiziko, ko je našel način za izračun vseh električnih in magnetnih učinkov elektromagnetizma. Njegove danes dobro znane štiri Maxwellove enačbe služijo kot temeljne enačbe elektrodinamike. Pri svojih opazovanjih je Maxwell spoznal, da električni in magnetni pojavi ne nastopajo neodvisno drug od drugega. Več o tej temi najdete pod Maxwellove enačbe v Magnetizmu A–Ž.




Zlitina za neodim magnete je bila odkrita leta 1982.

1982: Odkritje zlitine za neodim magnete

Neodim magneti, kot jih poznamo danes, imajo zlitino neodim-železo-bor. Ta zlitina nosi okrajšano ime NdFeB. Sestavo sta leta 1982 neodvisno drug od drugega razvila raziskovalni oddelek avtomobilskega koncerna General Motors Company in japonski trdni fizik Masato Sagawa.
Večina magnetov v našem asortimanu so neodim-železo-bor magneti. Več o izdelavi neodim magnetov lahko preberete na naši strani s pogostimi vprašanji v razdelku Postopek izdelave neodim magnetov.



Koliko vrst magnetov poznamo danes?

Poleg naravnih magnetov danes poznamo tudi umetno izdelane magnete. Pri njih predvsem razlikujemo med trajnimi magneti in elektromagneti.

Trajni magneti

Trajni magneti se imenujejo tudi trajni magneti. Trajni magneti so izdelani iz magnetiziranega feromagnetnega materiala in so industrijsko proizvedeni. Pri tej vrsti magnetov magnetizacija ostane trajna, tudi potem ko je izklopljeno magnetno polje, s katerim so bili magnetizirani. Za svoje magnetno polje ne potrebujejo električne energije. Med trajne magnete iz naše ponudbe sodijo Neodim magneti in Feritni magneti. Več o tej vrsti magnetov najdete v Magnetizmu A–Ž pod točko Trajni magnet/Dauermagnet ter na strani s pogostimi vprašanji Feritni vs. neodim magneti.

Elektromagneti

V nasprotju s trajnimi magneti elektromagnet za vzpostavitev magnetnega polja potrebuje električni tok. Elektromagnete se uporablja predvsem v industriji, saj jih je mogoče po potrebi vklopiti in izklopiti, tok pa lahko uravnava jakost magnetnega polja. Več informacij o tej vrsti magnetov najdete v Magnetizmu A–Ž pod Elektromagnet.
Več o razliki med trajnim magnetom in elektromagnetom lahko preberete tudi na naši strani s pogostimi vprašanji Elektromagnet vs. trajni magnet.





Vznemirljiva vprašanja o odkritju magnetov in magnetizma


Magnetni kamni nastanejo iz železove lave, ki se na površju ohladi.
Magnetno polje Zemlje

Kako nastanejo naravni magneti?

Največji znani magnet je Zemlja sama. Tudi naš modri planet ima magnetno polje. To Zemljino magnetno polje nastane v notranjosti Zemlje, natančneje v zunanjem jedru. Lawa v zunanjem jedru vsebuje staljeno železo in nikelj. Skozi zapleteno prepletanje vrtenja Zemlje in tokovnega gibanja teh tekočih kovin nastaja električni tok, ki nato ustvarja magnetno polje. Ko ta z železom bogata lawa pride na površje, se pri tem pomeša z ogljikovim dioksidom in se nato ohladi. Tako nastane magnetit, železov oksid. Ti kamni iz magnetita nosijo prej naravno nastalo magnetno polje v sebi tudi po ohladitvi. Magneti torej nastanejo zaradi vulkanizma.

Opomba: Da je Zemlja sama velik magnet, je zdravnik William Gilbert odkril šele leta 1600.

Kdo je odkril prvi magnet?

Po izročilu je naravoslovni filozof Tales iz Mileta okoli leta 600 pred Kristusom odkril učinek magnetnih kamnov. Privlačno silo naravnih magnetnih kamnov je razlagal s tem, da morajo imeti dušo, saj magneti delujejo ves čas in povzročajo gibanja, podobna tistim pri živih bitjih. O Talesu iz Mileta pa ni ohranjenih nobenih zapisov. Vir za ta spoznanja so spise poznejših grških filozofov. Ker je bil Tales iz Mileta prvi človek, ki je zavestno zaznal elektriko in magnetizem, se z njim začne tudi zgodovina elektrofizike in magnetofizike.

Magnetni kamni imajo naravno magnetno polje.

Od kod izvira beseda Magnet?

Če vas zanima izvor poimenovanja magnet in magnetizem, navajajo različni viri dve možnosti:
  1. Poimenovanje izhaja iz najditelja magnetitnih kamnov. Namig za to teorijo najdemo v spisu Gaja Plinija, rimskega učenjaka na področju naravoslovja. Ta leta 77 n. št. opisuje, da naj bi grško poimenovanje magnetitnih kamnin "lithos magnes" izviralo od grškega pastirja z imenom Magnes. Ta pastir je magnetit po naključju odkril, ko sta se mu pri vzponu na goro Ida na te kamnite kose oprijela njegov s železom okovan pastirski kij ter žeblji v čevljih. Ta razlaga s pastirjem Magnesom pa je vendarle legenda.

  2. Poimenovanje izhaja iz najdišča magnetitnih kamnov. Magnetit so med drugim našli v Magnisiji, regiji v Grčiji. Drugo možno najdišče je starodavno mesto Magnezija v današnji Turčiji. Prebivalce obeh krajev so imenovali Magneti.

Kdaj je bil izumljen kompas?

Pri kompasih, ki se uporabljajo za navigacijo, ločimo med mokrim in suhim kompasom. Mokri kompas je bil na Kitajskem znan že od antike. Za navigacijo pa so Kitajci južni kazalec uporabljali šele v 11. stoletju. Mokri kompas se imenuje tudi južni kazalec, saj je bila južna smer označena kot glavna smer kompasa. Leta 1269 je Petrus Peregrinus de Maricourt izumil magnetno iglo, nameščeno nasuho na zatiču. To je opisal v svojem delu "Epistola de magnete". V 13. stoletju je nato nastal sodobni kompas z značilno vetrovnico.

Zakaj se kompasna igla usmeri?

Tudi kompasna igla je sama po sebi magnetna in se zato usmeri glede na Zemljino magnetno polje. Ker se severni in južni pol medsebojno privlačita, oba kazalca kompasa privlačita geografski severni oziroma južni pol. Rdeče označeni del kazalca zato vedno kaže proti severu, ne glede na to, kako kompas obračamo in vrtimo. To razlago za usmerjanje kompasne igle po zemeljskem magnetnem polju je okoli leta 1600 podal William Gilbert.

PREMIJSKE VEZICE ZA KABLE
Še ena trgovina ekipe supermagnete
Odkrijte zdaj
Visokokakovosten plastični kabelski vez, ki pritrdi cev na steber